Leto 2021 se počasi preveša v zadnji del in mesec november ter njegovo turobno vreme je kot nalašč za refleksijo minulega leta, tokrat v tekaškem smislu seveda. Z eno besedo bi lahko leto opisal kot uspešno. Zakaj in kaj vse se je dogajalo pa lahko preberete v nadaljevanju.
Začetek letošnjega leta je zaznamovalo burno korona dogajanje, ki me je dodobra omejilo tudi službeno, saj so bili fitnesi zaprti in smo čakali na zeleno luč. Nekaj več prostega časa sem izkoristil za tekaške treninge in predvsem turno-smučarske dni. Vse skupaj s ciljem, da aprila štartam na že enkrat prestavljenem dogodku 100 Milj Istre. A ko smo konec januarja zvedeli, da je tekma še enkrat prestavljena, tokrat na jesenski termin, sem se hitro odločil, da poskusim spomladi opraviti z Everestingom, ki mi leta 2020 ni uspel.
Prvič pod 40′, marec 2021
Pred Everestingom sem si želel odkljukati še eno željo in sicer teči 10km pod 40-imi minutami. Že nekajkrat se mi je ta meja izmuznila za nekaj sekund, zato sem bil tokrat odločen (predvsem v glavi), da s tem opravim. Sredi marca sem izbral najbolj optimalne pogoje in na stadionu na Kodeljevem uspel odteči v času 37:50min (3:47min/km). Tri mesece kasneje pa sem dobro hitrost dokazal še na Nočnem teku v Celju na “uradni” tekmi, kjer sem odtekel sicer slabih 10km (manjkalo je kakšnih 250-300m) v času 35:40min (3:45min/km), kar je takrat zadostovalo za 3. mesto v kategoriji oz. 7. mesto absolutno.
Everesting, april 2021
http://pinteruros.com/2021/04/18/everesting-17-4-2021-9410m-877km/
Aprila je tako namesto Istre na vrsto prišel drugi poskus Everesting-a. Avgusta 2020 sem ga namreč želel opraviti na Šmarni Gori, a mi zaradi hude vročine ni uspelo. Tokrat sem si dokazal, da sem čez zimo treniral dobro. Psihofizično sem zdržal, ob močni podpori prijateljev in družine pa je bilo vse skupaj malo lažje. Vse o Everestingu si lahko preberete na zgornji povezavi, sam bom pa dodal samo končne številke – 87,7km in 9414m vzpona v 24ih urah.
Po Everestingu je v spomladansko/poletnem delu sledilo nekaj manjših in krajših tekem na katerih sem uspešno nastopil. Vse skupaj z glavnim ciljem – se kar najboljše pripraviti na septembrskih 100 milj (168km) v Istri.
Hahliči trail, Hrvaška, maj 2021
http://pinteruros.com/2021/05/17/hahlici-trail-22km-2-mesto-15-5-2021/
Ena prvih tekem po korona zaprtju in tudi tekma na kateri smo zaradi tega štartali v kronometerskem načinu, v skupinah po 20 tekačev naenkrat. Bila je tudi prva izmed štirih tekem serijala Kvarner trails na Hrvaškem. Nisem točno vedel kaj pričakovati oz. kam spadam. V cilju sem bil kar na veliko presenečen, ko sem videl da bo zadostovalo za stopničke v absolutni kategoriji. 2. mesto – 22,5km in 1208m vzpona v 2:30:37 (6:41min/km).
25. Šmarješki tek, trail tekma, junij 2021
http://pinteruros.com/2021/06/16/2-mesto-na-smarjeskem-trailu-in-skoraj-osebni-rekord-na-10km-v-celju/
Na tej tekmi sem precej suvereno na štartu stal s ciljem priti na stopničke. Vedel sem da sta na štartu dva močna tekača – Aleš in Tadej, ki sta zasedla prvi dve mesti. Meni je uspelo priteči na stopničke, na 3. mesto. Pretekel sem 20km z dobrimi 700m vzpona v 1:44 (5:20min/km). Še največje težave med tekom mi je povzročala vročina, ker je bil štart teka ob 17. uri popoldan. Osebno imam raje hladnejše vreme in nižje temperature. Na srečo je večina trase potekala v gozdu, a ko smo prišli na odprto, je vročina res močno nažigala. Trasa je bila drugače pa zelo zgledno označena in tudi spremljevalni program v Šmarjeških toplicah je bil bogat ter zabaven. Pohvala organizatorjem!
Tik po štartu Šmarješkega traila. Foto: Šmarješki tek.
Risnjak trail, Hrvaška, julij 2021
http://pinteruros.com/2021/07/07/risnjak-trail-ko-ne-gre-pac-ne-gre-30km-1733m/
Druga tekma serijala Kvarner trails, ki je štela tudi za hrvaški Golden trail national series. Temu primerno je bila konkurenca zelo močna in še kar nekaj treninga bo potrebnega, da bom lahko konkuriral fantom na tem nivoju. Prehiter štart v želji ostati čim bližje najhitrejšim me je kmalu kaznoval in kar nekaj “matranja” je bilo potrebnega, da sem prišel v cilj. A vsekakor dobra izkušnja, super trening in na koncu 12. mesto absolutno – 30km, +1589m v 3:33 (7:02min/km).
Foto: Kvarner trails
Dolomyths Ultra Trail, julij 2021
http://pinteruros.com/2021/07/21/dolomyths-ultra-61km-3670m-8h6min-32-mesto/
Vsako leto se za nekaj dni v času poletnega dopusta odpravim v meni najlepše hribe naokoli – italijanske Dolomite. Letos sem vse skupaj združil še s tekmo na katero sem se prijavil, da vidim kako napredujem s pripravami na septembrskih 100 milj. Sella Rondo oz. krog okoli gore Piz Boe sem poznal, a me tamkajšnja narava vsakič znova impresionira. In nič drugače ni bilo tudi tokrat. Užival sem vsak kilometer tekme in na koncu za 61km dolgo traso s 3670m vzpona potreboval dobrih 8 ur. Želel sem si razultat pod 8 ur, a je zmanjkalo 6 minut. Nič zato, na koncu 32. mesto absolutno in zadovoljstvo, da je v nogah ostalo še nekaj rezerve, ki sem jo še kako potreboval, če sem želel tej razdalji dodat še več kot 100km.
Izjemne kulise Dolomitov. Foto: Dolomyths Run
“GRANDE FINALE” – 100 Milj Istre, Hrvaška, september 2021
http://pinteruros.com/2021/09/15/100-milj-istre-red-168km-6510m-2744-16-mesto/
Končno, po letu pa pol prestavljanja dogodka zaradi korona situacije je 10. septembra le šlo zares. Dober dan kasneje je bilo vsega konec, s pivom v roki, žulji na nogah in neskončnim veseljem, da mi je uspelo. 168km, 6510m vzpona, 27 ur in 44 minut in 16. mesto absolutno. Sploh nevem kaj bi tukaj še dodal, kot le to, da se na 100 miljsko razdaljo kmalu vrnem, takrat še hitrejši. 😉
Tik po prihodu v cilj. Več kot 100km v nogah, pri jezeru Butoniga.
Kam naprej?
Po Istri sem si vzel čas za regeneracijo in telesu nudil nekaj več počitka. Za naslednjo sezono imam določen samo glavni spomladanski cilj, vse ostale tekme oz. izzivi so še odprti. Cilj tokrat za spremembo ni “trailaški”, ampak cestni. Že nekaj časa nisem odtekel klasičnega cestnega maratona, torej razdalje dolge točno 42,195 km. Prav tako na tej razdalji še nikoli nisem šel na rezultat, zato moj uradni čas znaša dobre 3 ure in 30 minut. In ta čas želim izboljšati za tiste dobre pol ure. Torej maraton pod mejo treh ur. Odteči ga bom poskusil 14.5.2022 na drugi strani Evrope – v Finskih Helsinkih. Baje je takrat še kar hladno tam, kar pa že vemo, da mi več kot ustreza. 😉