Za naslednji izziv in prvo daljšo tekmo v 2021 sem si zadal 100milj oz. 170km dolgo ultra-tekaško preizkušnjo pri naših južnih sosedih. Na dogodku 100 Milj Istre sem leta 2019 na modri trasi pretekel prvo 100km dolgo preizkušnjo, nekako pa je naneslo, da bom aprila 2021 tam poskusil odteči še svojih prvih 100 milj na rdeči trasi.
Tekma je dolga 168km in premaga 6390 vertikalnih metrov vzpona in 6670m spusta. Prične se na Kvarnerski strani v Labinu, se spusti do obale, gre mimo Moščeniške Drage, nato pa strmo preko najvišjega vrha Učke in vzdolž Čičarije do Buzeta. Pot nato zavije mimo jezera Butoniga, preko idilične vasi na vzpetini – Motovun in nato vse do ravnih polij pred ciljem, ki je v Umagu. 46ur znaša časovni limit, ki ga je organizator postavil in v tem času je potrebno premagati to pot ter priti do cilja.
Višinski profil. Vir: istria100.com 
Zemljevid rdeče trase, 168km, +6390m. Vir: istria100.com
Ker je načrtovan štart tekme 9. aprila 2021, sem s pripravami začel zadnji teden novembra 2020. Do tekme imam torej 21 tednov časa (dobre 4 mesece), da svoje telo čim boljše pripravim za takšno preizkušnjo. Verjetno ne rabim posebej poudarjat, da recepta za zagotovljen uspeh tukaj ni. Na dan tekme se mora poklopit vse – od fizične priprave, za katero lahko še v največji meri poskrbimo prej, pa do umirjenih misli in dobre psihološke priprave, ker nas čakata vsaj ena, nekatere pa tudi dve neprespani in psiho-fizično naporni noči. Tukaj so še nepredvidljive vremenske razmere – Istra je precej vetrovna, na najvišjih vrhovih nas lahko preseneti sneg, ob morju pa je lahko tudi že precej toplo. Potrebno je še dobro premisliti in izdelati načrt prehranjevanja in hidracije, da kar se da zmanjšamo možnost nastanka prebavnih težav. Obstaja torej en kup koščkov, ki se morejo na koncu poklopiti v celoto, da si na taki razdalji lahko uspešen.
Pa preidimo k bistvu – v prvih štirih tednih priprav je bil glavni cilj povečati količino tedenskega treninga in nabrati več ur na nogah, kot v prejšnjih tednih. Oktobra in novembra ni bilo več tekem in izzivov, zato sem ta čas izkoristil za krajši odmor, tako da je bilo tedensko povprečje med 35 in 40km. Zato sem za prve tri tedne priprav načrtoval med 90 in 95km/teden, četrti teden pa bo na vrsti prvi “easy week ali down week”, v katerem se bo tedenska količina zmanjšala za cca. 20%, kar nanese okoli 70km.
1.teden: 23.11 – 29.11 -> 97km, 11h, +2800m
Med tednom sem opravil dva lahkotna teka dolga 12km in 15,5km, 2x Šmarna Gora in dva treninga na stadionu, od tega en hitrejši (2x3km, 4:12min/km).
Za vikend pa je sledil prvi dolgi tek. Ker smo bili omejeni na občine, sem odtekel krog okoli Ljubljane in se povzpel na nekaj lokalnih “hribov”. Preko Rožnika sem nadaljeval čez Klobuk do Toškega Čela. Od tam preko Šentviškega hriba do Tacna. Nato na Grmado in Šmarno Goro. Za konec pa še mimo Gameljn na Rašico. Kilometrov se je nabralo za dober maraton – 44km s 1500m vzpona. Priznam, da sem bil po koncu precej utrujen, saj že nekaj časa nisem odtekel malenkost daljše razdalje.
2. teden: 30.11 – 6.12 -> 96km, 9h30min, +2000m
– Štirje lahkotni teki 7,5km, 13,5km, 14km in 14,5km,
– 1x Šmarna Gora,
– 1x trening na stadionu (1h enakomernega tempa 4:49min/km, 12,6km).
V nedeljo pa je bil na vrsti drugi dolgi tek – 30km dolžine s 750m višincev. Trasa je bila podobna kot prvi vikend – preko Rožnika in Klobuka na Toško čelo, nato pa vrnitev po asfaltu in še enkrat preko Rožnika do doma.
3. teden: 7.12 – 13.12. -> 65,5km, 7h30min, +950m
Tudi tretji teden bi po planu moral biti dolg okoli 95km, a žal sta mi dva dneva želodčnih težav vzela nekaj kilometrov. A nič zato, med tednom sem vseeno uspel oddelati 1x Šmarno Goro, 1x lahkotni tek 15km in 1x 13km tek s pospeševanjem v klance.
Za vikend pa na tretji daljši tek, tokrat bolj ravninski. Pretekel sem PST. Pot spominov in tovarištva (PST) je med ljubljančani priljubljena točka za rekreacijo, sprehode, tek ali kolesarjenje. Pot je krožna, poteka po makadamski in asfaltni podlagi in obkroža Ljubljano. Dolga je 32,5km, na poti pa se dvignemo tudi za dobrih 300m (čez Golovec).
4. teden – “down week”: 14.12 – 20.12 – max. 70km
Četrti teden je namenjen zmanjšanju količine treninga. S t.i. “down week-om” omogočimo telesu, da si opomore po treh napornih tednih in se v zadostni meri spočije za naslednje tri tedne še večjega volumna treninga (100+km). Pomemben je tudi z vidika preprečevanja poškodb, saj so raziskave pokazale, da zmanjšuje tveganje za nastanek “overuse” poškodb, kot so vnetje pokostnic, pojav iliotibialnega sindroma ali celo stresne frakture kosti.
Teden sem tako začel s tovorjenjem turno smučarske opreme iz Kamniške Bistrice na vrh Kamniškega sedla (5km, +1400m), sledili pa so prvi letošnji turno-smučarski zavoji in nato v drugi polovici spusta spet tovorjenje opreme na nahrbtniku do doline. Super popestritev in dober trening s kar nekaj dodatnimi kilogrami na hrbtu.
Vsi ostali tekaški treningi bodo ta teden bolj kot ne lahkotnega tempa, večinoma po razgibanem terenu in različnih podlagah (makadam, travniki, gozd, asfalt…). Ena velika uživancija! 😉
Za konec še vpogled v število dnevnih korakov. Eden izmed pomembnih elementov priprav je zagotovo tudi število korakov oz. število skupnih ur, ki jih preživim na nogah. Telo in noge je potrebno navaditi biti dlje časa v pogonu in aktivnosti. Konec koncev bo na tekmi potrebno teči in hoditi več kot 24 ur, najvrjetneje tudi več kot 30 ur. Glede na to, da so trenutno fitnesi zaprti, bi k trenutni številki 20 000 korakov/dnevno ob “normalnem delavniku” lahko prišteli še cca. 10 000 korakov/dnevno, ki jih v enem popoldnevu “oddelam” v službi.
Tedenska povprečja okoli 20 000 korakov na dan.
S prvimi štirimi tedni sem, kljub nekaj odstopanja, zelo zadovoljen. Počutje je super, bolečin nikakršnih (Tekači, ne pozabite na trening moči in na raztezanje!), motivacija je visoka, tako da gremo z glavo naprej v naslednji 4-tedenski cikel. 😉