Dogodek Kranjska Gora Trail Run je premierno potekal predzadnji vikend septembra. Ponujal je 4 razdalje in tako je vsak tekač našel primeren izziv zase. 10, 15, 30 in 60km so razdalje, ki so bile na voljo. Vse so ponujale pravšnjo mero lepih trailov in razgledov, kot se za Gorenjsko spodobi.
Odločil sem se za najdaljšo, 60-kilometersko traso. Dolžina sama po sebi ni predstavljala takšnega izziva; ko pa na to dodaš še 3200 višinskih metrov vzpona in spusta pa sem se zavedal, da bo tekma vse prej kot lahka.
Štartali smo v precej hladnem jutru, točno ob 7. uri. Za ogrevanje smo skozi Tofov graben odtekli v smeri Gozd Martuljka, od tam pa se je pričel dolg, več kot 10km dolg vzpon preko Srednjega vrha do najvišje točke na trasi – Trupejevega poldneva (1931m). Nekako tu še nisem našel pravega ritma, tako da sem ves čas menjaval faze teka in hitre hoje, kar mi je vzelo nekaj energije. Pot od vrha Trupejevega Poldneva je nato nekaj časa potekala po grebenu in tukaj so bili razgledi na Julijske Alpe in njene najvišje vrhove res fenomenalni. Sledil je spust v smeri prelaza Korensko sedlo, nato pa zmeren in zelo tekaško prijazen vzpon na Tromejo, ki sem ga premagal brez večjih težav in s precej boljšim počutjem. Na vrhu Tromeje (1508m) je bilo za nami že 40km. Spust v dolino in v smeri Planice, kjer se še zadnjič okrepčam. Okrepčevalnice so bile zares polne vsega, na tej so nas čakali celo sveži čevapčiči, ki so še kako sedli po več urah teka. No, če bi na tej točki vedel, kak vzpon nam je organizator pripravil pred ciljem, bi pojedel še kakšnega več. Na 53km, že skoraj je dišalo po ciljni črti, ko se je pred mano pokonci postavila “vitranška strmina”. V 3km nas je čakalo še dobrih 700m vzpona. Pred tekmo sem tuhtal ali naj tečem s palicami ali brez. Do sem jih nisem pogrešal, tukaj pa bi vse zamenjal za njih. No, v družbi Anžeta (beri Bahča) je nekako šlo, da sva zborbala do Mojčinega doma na Vitrancu (1555m), od koder pa je sledil samo še strm spust v Kranjsko Goro do ciljne črte.
Vreme nam je služilo odlično, trasa je bila označena odlično, zastavic dovolj, vsa križišča pravočasno in jasno označena. Okrepčevalne postaje pa polne in raznolike, kot na malokaterem teku. Na koncu sem bil zalo zadovoljen tudi s svojo predstavo, z 8 urami in pol sem zasedel 10. mesto v svoji kategoriji.
Leto 2020 bi prineslo precej sprememb in izboljšav dogodka, a žal je nov virus odnesel 2. izvedbo. Dogodek se je preimenoval v Julian Alps Trail Run in na voljo je še večja izbira tras – 10, 15, 30, 65, 100 in 170km. Se vidimo 2021, vi pa počekirajte njihovo spletno stran – KLIK.
Vzpon proti vrhu Trupejevega poldneva (1931m). Foto: Peter Koren 
V cilju.