Greben Košute je s svojimi 10km najdaljši greben pri nas. Leži na slovensko-avstrijski meji. Na severno (avstrijsko) stran je izjemno skalnat in strm teren, preko katerega pelje nemalo plezalnih smeri. Na južno stran pa je teren precej bolj travnat. In prav zaradi ugodnega terena in lepih razgledov sem se odločil, da ga pretečem kot zadnji daljši trening pred prihajajočim izzivom K24.
Napovedan je bil vremensko res lep vikend in glede na sprostitev ukrepov ter karantene, sem pričakoval gnečo na Kofcah in Velikem vrhu. In res je bilo tako. Okoli 10. ure sem komaj dobil parkirno mesto na parkirišču pod kmetijo Matizovec, od koder sem štartal. Takoj sem se s kar lepim tempom zapodil v hrib in po dobrih 30 minutah sem bil že na Kofcah. Hotel sem narediti sliko grebena, ki sem ga imel namen preteči, ko ugotovim, da nimam telefona. Takoj sem se spomnil, da sem ga ob pripravljanju opreme v avtu, pozabil na sedežu. Nadaljevati brez njega nisem hotel, predvsem zaradi varnosti ne, saj je greben dolg, tura fizično naporna in nikoli ne veš, če boš potreboval pomoč. Odločil sem se, da se spustim nazaj do parkirišča Matizovec in štartam še enkrat od začetka. Drug vzpon na Kofce sem pričel z rahlo zavoro, saj sem vedel, da me čaka še dolg dan. No, ne pa tako dolg, kot je na koncu dejansko bil. 🙂
Od Kofc sem lepo napredoval in v dobrih 2 urah sem stal na vrhu Velikega vrha (2088m). Od tukaj greben Košute izgleda res dolg in moj cilj, Košutnikov turn, je bil tam daleč, daleč zadaj. Z Velikega vrha se grebenska pot ves čas rahlo spušča in dviga ter preči en kup bolj ali manj znanih vrhov – Toplar, Kofce goro, Malo in Veliko Kladivo, Pungartsko goro, Tegoško goro, Užnik, Macesje in Ostrv. Nato sem prispel na razpotje, od koder sem se vzpel še na zadnji in hkrati najvišji vrh – Košutnikov turn (2133m).
Sledil je spust na katerem je bila potrebna velika mera previdnosti. Pot se po zelo gruščastem in drsečem terenu spusti proti Planini Dolga Njiva. Na tej točki poti nisem več poznal. Spregledal sem odcep proti Kofcam in se pričel spuščati na drugo stran v dolino, proti Jelendolu. Po dobrih 2km sem ugotovil, da nisem na pravi poti in se odpravil po isti poti nazaj na planino, kjer sem poiskal odcep in se usmeril na pravilno pot. Še vedno je sonce močno sijalo, meni pa je počasi zmanjkovalo vode. Vedel sem, da imam do Kofc še cca. 2 uri teka, zato sem pil kapljico po kapljico, toliko, da sem ohranjal navlažena usta. Pot od planine Dolga Njiva do Kofc poteka pod grebenom, po zelo lepem in tekaškem terenu. Prečimo Tegoško planino, Planino Pungrat in se nato mimo planine Šija spustimo do Kofc.