Za tekaški vstop v leto 2020 sem si izbral prireditev, ki naj bi ponujala lepe razglede na Tržaški zaliv, bogate okrepčevalne postaje in ugodne tekaške terene. La Corsa della Bora ali po naše Tek z burjo se odvija v okolici Trsta in poteka deloma na italijanski in deloma na slovenski strani meje. Tokrat sem po spletu okoliščin štartnino dobil (Goran hvala!) in tako sem tekel na 21km razdalji, ki je ponujala približno 700 višinskih metrov vzpona.
Zjutraj smo se z dvema sotekačema iz Ljubljane odpeljali proti Sistiani (po slovensko: Sesljan-u). Gre za obmorski kraj, približno 20km oddaljen od Trsta. Znan je predvsem po mondenem naselju Portopiccolo. Po dobri uri vožnje smo prispeli in hitro nam je bilo jasno, da je ta tek res priljubljen, ker smo le s težavo našli prosto parkirno mesto. Parkirali smo kar ob cesti, slab kilometer od prireditvenega prostora. Luka in Ivan (sotekača) sta štartno številko prevzela že v Ljubljani. Meni seveda tega ni uspelo 😀 in tako sem se hitro preoblekel v tekaško opravo ter odhitel po številko in čip. Kakšno uro pred štartom nas je pobral organizatorjev avtobus in nas odpeljal na štart, ki ji bil v Opčinah, v kraju tik nad Trstom.
Štart so organizatorji izpeljali v večih valovih. Najhitrejši so štartali ob 11.30, nato pa s 5 minutnim zamakom druga skupina in ob 11.40 še zadnja skupina. Ker tokrat ob prijavi nisem imel vpisanih ITRA točk, nisem štartal v prvi oz. drugi skupini, ampak so me postavili v zadnji val. Tako sem imel v prvi polovici proge kar nekaj težav s prehitevanjem. Ponekod je pot res ozka in je zato potrebna velika mera pazljivosti. Ampak nič zato, je pa dober filing ko enkrat za spremembo drugi ne prehitevajo tebe ampak ti skozi celotno tekmo prehitevaš druge 😀
Ob 11.40 sem štartal. Trasa je res zelo tekaška, zato vmesnih “počitkov” s hojo v klanec niti ni bilo. Klanci so zmerni in pot se ves čas vije rahlo navzgor in rahlo navzdol. V bistvu gre več časa navzdol kot navzgor, saj je štart na cca. 320m, cilj pa na 100m nad morjem. Med progo sem srečal kar nekaj znanih obrazov, s katerimi smo izmenjali pozdrav in vsak v svojem tempu naprej. Tempo sem imel zmeren, verjetno bi lahko odtekel še kakšno minuto hitreje, a so bili razgledi na Tržaški zaliv res fenomenalni in vredni kake minutke ali dveh.
V cilj sem prišel po 2 urah in 11 minutah, kar je zadostovalo za 38. mesto absolutno oz. 7. mesto v kategoriji. Počakal sem še sotekače, s katerimi smo izmenjali še besedo ali dve, nato pa ob sončnem zahodu počasi nazaj proti Ljubljani.
Foto: La Corsa della Bora
